Ej, tedaj...
B. Ipavec
Na platani slavček plaka, plaka v tihi mrak,
na gredicah noči čaka koprneči mak.
Ko pa vtihne bolni slavec in zaspi,
in ko mak se v nočno temo potopi:
ej, tedaj pa fantič pride k meni v vas
fantič da poljubimi očesi, ustni in obraz;
da mi pravi o lepših dneh,
dana ustni spet brezkrben smeh.