Jesenska pesem

L. Škerjanc

Tak tiho vetrič gre, tak svetlo je polje …

Gavrana goni strah med znane hiše,

Med velim listjem polnoč daljna vzdiše…

O, kje si zdaj, o, kje? Te li še kdaj uzro oči?

Ah, v dan prostran v to dolgo noč bol mojih želj ihti!