Starka za vasjo

Lačni otroci ležijo na senu,

burja vihra skozi lino

pod nizkim, sivim čelom hiše —

noč je pokrila ravnino.

Mali sanja: krompirček,

ne eden — polna skleda. —

Tiho stopa za temno vasjo

raztrgana sivka Beda.

Drugi sanja: krompirček v oblici

mrzle ročice ogreje. —

Tiho stopa za hišami

in se ledeno zasmeje.

Tretji, četrti in peti in vsi —

tisoč in več — jaz ne morem spati.

Ničesar nimam in vendar mislim:

vse, o vse bi vam moral dati!