K slovesu

Kaj od mene proč okó,

proč obraz obračaš mili?

Kdo te mene ljubit' sili? —

Rajša koj mi daj slovó!

Desno roko brez skrbi

daj k prijaznemu slovesu!

Solz v nobenem ni očesu,

žal-besede v ustih ni.

Žale misli v srcu ni.

Saj ni pred biló veselo,

ko za tebe se je vnelo,

naj ne bo prihodnje dni!

Vrnil bo se prejšnji čas;

hodil pota bom temotne,

kamor sreče bo togotne

gnal nemili me ukaz.

Moja stara ljuba bo,

bo potrpežljivost mila

zvezo z mano ponovila,

v zakon dala mi rokó.

Od pomoči nje potrt

nosil bom življenja pezo,

dokler zmaga sreče jezo

zadnja ljub'ca — bela smrt.