Vso srečo ti želim

Deklè s svetlim' očmi,

enake tebi ni!

Gori, gorelo bo

srce za te samo.

Vso srečo ti želim,

naj bo z menoj al z njim!

Ko pred menoj stojiš,

sijati mi pustiš

oči nebeško luč,

ki vseh src ima ključ:

Vso srečo ti želim,

dekle, z menoj, ne z njim!

Ko pa obračaš proč

nalašč obraz cvetoč,

pogled tvoj sem ter tje

po njem ozira se:

Vso srečo ti želim,

z menoj ne, ampak z njim!

Ko moje žalostne

zbude te pesmice,

pustiš post'ljo gorkó,

nastavljaš njim uho —

vso srečo ti želim,

deklè, z menoj, ne z njim.

Ko ti pa drugi dan

pozabiš mojih ran,

te vidim z njim kremljat',

sladko se posmeh'vat' —

vso srečo ti želim,

z menoj ne, ampak z njim!

Ko mislim, kak bi bil

jaz srečen, ak ovil

krog pasa bi roké,

te stisnil na srcé:

Vso srečo ti želim,

deklè, z menoj, ne z njim!

Ko v plesu se vrtiš,

na prsih mu sloniš,

od rok obsežena

z rokám' obsegaš ga —

vso srečo ti želim,

z menoj ne, ampak z njim!

Ne sme več bit' tako!

Daj enemu slovo!

Bolj' je nesrečen bit',

ko srečo z njim delit'. —

Vso srečo ti želim,

naj bo z menoj al z njim!